Kašelj je naravni refleks, s katerim telo odstranjuje dražilne snovi iz dihalnih poti. Ima izjemno pomembno vlogo pri zaščiti telesa in v boju proti okužbam. Ko smo zdravi, običajno zakašljamo enkrat do dvakrat na uro, da se dihala očistijo. Če je kašelj pogostejši in dolgotrajnejši, pa je lahko znak bolezni.
Obstaja več vrst kašlja. Največkrat ga delimo glede na prisotnost izločka, in sicer na suh (neproduktiven) in moker (produktiven) kašelj, pri katerem izkašljamo sluz. Včasih se pojavita obe obliki hkrati, zato je razlikovanje težje. Pomembno pa je vedeti, kakšen je vaš kašelj, saj je od njega odvisno zdravljenje. Glede na trajanje poznamo kratkotrajni oz. akutni, ki praviloma ne traja dlje od treh tednov, ter kronični kašelj, za katerega je značilno, da je lahko prisoten več kot osem tednov.
Pri suhem kašlju ne prihaja do izločanja sluzi ali izmečka. Pogosto je zelo dražeč in utrujajoč ter lahko povzroča bolečine v grlu in prsnem košu.
Zdravljenje suhega kašlja je usmerjeno v blaženje draženja, pomirjanje kašlja in odpravo osnovnega vzroka (npr. okužba, alergija, refluks, zdravila).
Iz suhega se velikokrat razvije moker kašelj, za katerega je značilno kopičenje goste sluzi v dihalnih poteh. Prekomerno nastajanje sluzi v dihalnih poteh predstavlja dejavnik tveganja za napredovanje bolezni, zlasti pri bolnikih s kroničnimi vnetji dihal. Pomembno je, da produktivnega kašlja ne zaviramo, saj bi s tem tvegali poslabšanje stanja.
Vzroki za kašelj
Najpogostejši vzroki za kratkotrajni kašelj so akutne okužbe dihal, ki jih običajno povzročajo virusi in bakterije.
Poleg tega lahko kašelj povzročajo še:
- alergije,
- vdihavanje dražilnih snovi (dima, prahu, kemikalij),
- kronične bolezni dihal (astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen oz. KOPB, ipd.),
- gastroezofagealna refluksna bolezen ali GERB,
- zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka (ACE zaviralci povzročajo suh kašelj),
- kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pri katerih sluz zateka v žrelo.
Splošni ukrepi:
- vlaženje zraka v prostoru (npr. z vlažilcem ali posodo z vodo na radiatorju),
- zadosten vnos toplih tekočin (čaja z medom),
- izogibanje dražilcem, kot so cigaretni dim, parfumi, prah, hladen zrak,
- počitek,
- zdravila za pomiritev kašlja (antitusiki zavirajo refleks kašlja in so primerni pri suhih in dražečih napadih kašlja, zlasti ponoči),
- zdravila za izkašljevanje (ekspektoransi spodbujajo izločanje sluzi in olajšajo njeno izkašljevanje, mukolitiki pa redčijo gosto sluz, da jo lažje izkašljamo).
Produktivnega kašlja nikdar ne zdravimo s pripravki za umirjanje kašlja, saj lahko tako povzročimo zastajanje sluzi v pljučih in tvegamo poslabšanje bolezenskega stanja.
K zdravniku pa moramo, ko:
- bulice ali otekline na vratu.
- kašelj traja več kot tri tedne,
- je kašelj hud in se stanje slabša,
- izkašljujemo kri,
- smo zasopli, imamo težave z dihanjem ali bolečine v prsih,
K zdravniku moramo tudi, ko so prisotni še drugi, nepojasnjeni simptomi, kot so:
- izguba telesne teže,
- sprememba glasu, ki ne mine,
