Imunski sistem predstavlja glavno obrambo našega telesa pred patogeni, zato je njegovo učinkovito delovanje ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Sestavljajo ga prepletena mreža specializiranih celic, molekul, tkiv in organov, katerih naloga je prepoznati razlike med lastnimi in tujimi snovmi ter sprožiti imunski odziv le, kadar je to potrebno. Na njegovo delovanje lahko v določeni meri vplivamo tudi sami tako z zdravim načinom življenja kot z različnimi farmacevtskimi pripravki.
Delovanje imunskega sistema poteka skozi več natančno usklajenih faz. V prvi specializirane celice imunskega sistema prepoznajo tuje antigene ali patogene. Temu sledi aktivacija različnih imunskih celic, ki s svojimi specifičnimi mehanizmi sodelujejo pri odstranjevanju povzročitelja. Ko je nevarnost odstranjena, telo vzpostavi ravnovesje, hkrati pa si zapomni povzročitelja, kar omogoča hitrejši in učinkovitejši odziv ob morebitnem ponovnem stiku.
Kot rečeno, je imunski sistem mreža specializiranih celic, organov, tkiv in molekul. Med najpomembnejše imunske celice sodijo bele krvničke, kot so limfociti, makrofagi in nevtrofilci. Ključni organi imunskega sistema pa so kostni mozeg, timus, vranica, bezgavke in mandlji. Poleg tega igrajo pomembno vlogo še molekule, kot so protitelesa in citokini, ki omogočajo komunikacijo med celicami in sodelujejo pri uničevanju škodljivcev.
Znaki oslabljenega delovanja imunskega sistema so:
- pogostejše virusne in bakterijske okužbe,
- dolgotrajna utrujenost,
- spremembe na koži (najpogosteje herpes),
- lomljivi nohti in lasje, povečano izpadanje las,
- prebavne motnje,
- dlje časa rahlo povišana telesna temperatura (znak, da je imunski sistem preobremenjen),
- bolečine v sklepih,
- počasno celjenje ran itd.
Kaj povzroča slabše delovanje imunskega sistema?
Nezdrav življenjski slog
- neuravnotežena prehrana (premalo vitaminov, mineralov, beljakovin),
- premalo gibanja,
- pomanjkanje spanja,
- prekomerno uživanje alkohola in kajenje.
Dolgotrajen stres
- kronični psihični in fizični stres oslabi delovanje imunskih celic ter zmanjša odpornost telesa.
Starost
- S staranjem se delovanje imunskega sistema postopoma zmanjšuje, kar poveča tveganje za okužbe in počasnejše okrevanje.
Kronične bolezni
- Sladkorna bolezen, bolezni srca, pljučne bolezni, rak in druge dolgotrajne bolezni lahko oslabijo imunski sistem.
Uporaba določenih zdravil
- Zdravila za zniževanje imunosti (imunosupresivi pri avtoimunskih boleznih ali po presaditvah organov), kemoterapija, dolgotrajno jemanje kortikosteroidov.
Okužbe
- Določeni virusi, kot sta HIV ali virus Epstein-Barr, lahko neposredno oslabijo ali poškodujejo imunski sistem.
Pomanjkanje vitaminov in mineralov
- Predvsem vitaminov C, D in B6, cinka, selena in železa, ki so pomembni za pravilno delovanje imunskega sistema.
Onesnaženo okolje
- Izpostavljenost onesnaženemu zraku, kemikalijam in pesticidom lahko oslabi telesno obrambo.
Prekomerna telesna teža in debelost
- Vplivata na imunski odziv in povečujeta tveganje za kronična vnetja v telesu.
Krepitev imunskega sistema
Pomembno je, da uživamo uravnoteženo in raznoliko hrano. Priporočljivo je vključiti dovolj svežega sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov, stročnic, oreščkov in semen. Posebej koristna so živila, bogata z vitamini C in D, cinkom ter selenom, saj njihovi hranilni elementi pomembno prispevajo k učinkovitemu delovanju imunskega sistema. Poleg tega se je dobro izogibati predelani hrani, prekomernemu uživanju sladkorja in alkohola.
Zelo pomemben dejavnik za močno odpornost je dovolj kakovostnega spanca. Odrasli naj bi spali vsaj sedem do osem ur na noč, saj se med spanjem telo obnavlja in imunski sistem okreva.
Krepilno deluje tudi redna telesna dejavnost. Zmerna vadba, kot je hoja, tek, plavanje ali kolesarjenje, spodbuja prekrvavitev in krepi naravno odpornost. Priporočljivo je, da smo aktivni vsaj trideset minut na dan.
Negativno na imunski sistem vpliva dolgotrajen stres, zato je pomembno, da si odtrgamo čas za sprostitev. Pri tem lahko pomagajo meditacija, dihalne vaje, poslušanje glasbe, druženje ali hobiji.
Ne smemo pozabiti na zadosten vnos tekočine, saj dobra hidracija pomaga telesu pri izločanju škodljivih snovi. Priporočljivo je piti vsaj poldrugi liter ali bolje dva litra vode dnevno.
V določenih obdobjih, zlasti v zimskih mesecih ali ob večji izpostavljenosti okužbam, je smiselno razmisliti tudi o prehranskih dopolnilih, kot so vitamina D in C, cink ali probiotiki. Pred jemanjem se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Pomembno vlogo pri preprečevanju okužb ima tudi ustrezna higiena, kot sta pogosto umivanje rok in skrb za čistočo bivalnega okolja. Poleg tega pa krepijo imunski sistem tudi cepljenja, ki telo pripravijo na morebitne okužbe in zmanjšajo tveganje za hujši potek bolezni.
Živila, bogata z minerali in vitamini:
| Minerali in vitamini | Živila |
|---|---|
| cink | dušena govedina, telečja jetra, puranje meso, semena buče, grah, leča |
| vitamin B6 | arašidi, orehi, jajca, oves, zelje, soja |
| selen | losos, brazilski oreščki, lignji, školjke, indijski oreščki, soja |
| magnezij | orehi, mandlji, špinača, rjavi riž, kvinoja, banane, avokado, temna čokolada |
| vitamin C | kivi, pomaranče, limone, zelje, maline, peteršilj, špinača, brokoli |
| vitamin E | hladno stisnjena rastlinska olja, semena, oreščki, kalčki, rumenjak, zelena listnata zelenjava |
| kalcij | polmastni siri, sardele, mandlji, jajca, brazilski oreščki |
Probiotiki
Za imunski sistem so pomembne tudi probiotične bakterije, ki krepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih.
Beljakovine
Telo potrebuje še beljakovine oziroma prav vse aminokisline, da lahko proizvaja protitelesa. S hrano lahko vplivamo tudi na to, ali bo virus miroval ali se bo razmnoževal in povzročil bolezen.
Bioaktivni polisaharid (beta-glukan)
Beta-glukan je v naravi sestavni del bakterij. Beta-glukan se v tankem črevesu veže na celice imunskega sistema, ki ga kot tujek in tako aktivirajo celotni imunski sistem.
