Seneni nahod, znan tudi kot alergijski rinitis, je ena najpogostejših alergijskih bolezni, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Čeprav ni življenjsko nevarna bolezen, lahko močno zmanjša kakovost življenja, zlasti zaradi dolgotrajnih simptomov, ki vplivajo na spanec, osredotočenost in splošno počutje.
Kaj je seneni nahod?
Seneni nahod ali alergijski rinitis je vnetna reakcija nosne sluznice na alergene iz okolja. Gre za imunski odziv, pri katerem telo napačno zazna neškodljive snovi (alergene), kot so pelod, pršice, plesni ali živalska dlaka, kot nevarne in sproži obrambno reakcijo. Pride do sproščanja histamina, to je kemična snov, ki v telesu povzroči simptome alergije.
Poznamo dve osnovni obliki alergijskega rinitisa:
- sezonski alergijski rinitis (seneni nahod), ki je običajno povezan s sezonskim cvetenjem rastlin, zlasti spomladi in poleti, ko je koncentracija peloda v zraku najvišja;
- perenialni (celoletni) alergijski rinitis, ki ga povzročajo alergeni, prisotni vse leto, kot so hišne pršice, plesni in dlaka domačih živali.
Vzroki in sprožilci
Seneni nahod povzročajo alergeni, ki pri občutljivih posameznikih sprožijo prekomeren imunski odziv. Najpogostejši sprožilci so:
- pelod dreves, trav in plevelov. Pelod trav je še posebej močan alergen v poletnih mesecih. Velike težave povzroča predvsem tujerodna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.). Zaradi njenega prekomernega razraščanja in obilice cvetnega prahu, ki vsebuje izjemno alergene snovi, je za človeški sistem velik faktor pri nastanku senenega nahoda;
- hišne pršice. Glavni povzročitelj nahoda so iztrebki teh mikroskopskih živalic, ki živijo v prahu, posteljnini, preprogah in oblazinjenem pohištvu. Ko se posušijo, jih zlahka vdihnemo in tako sprožijo alergijski odziv;
- plesni. Spore plesni se lahko nahajajo v vlažnih prostorih, kot so kopalnice, kleti in slabo prezračeni prostori;
- živalska dlaka in prhljaj. Beljakovine v slini, urinu in kožnih celicah živali so pogost vir alergij;
- onesnaževalci. Cestni prah, tobačni dim in drugi dražilci lahko poslabšajo simptome senenega nahoda.
Simptomi senenega nahoda
Znaki alergijskega rinitisa se lahko razlikujejo po intenzivnosti in trajanju, vendar običajno vključujejo:
- kihanje – pogosto zaporedno in nenadzorovano,
- izcedek iz nosu – običajno bister in voden,
- zamašen nos – oteženo dihanje skozi nos,
- srbenje nosu, oči, grla ali ušes,
- solzenje in rdeče oči ali alergijski konjunktivitis,
- utrujenost in zaspanost – zaradi motenj spanja in stalnega draženja.
Diagnoza
Diagnoza senenega nahoda temelji na anamnezi, simptomih in alergološkem testiranju.
- Anamneza: z zdravnikom ali farmacevtom se lahko posvetujemo in skupaj lahko prepoznamo simptome senenega nahoda. Največkrat se opremo na vrsto in trajanje simptomov, ki jih poskušamo povezati s časovnim obdobjem ali dejavniki okolja.
- Fizični pregled: fizični pregled nosne votline, oči, grla pri zdravniku.
- Alergološki testi:
- Kožni vbodni test, ko v kožo vnesemo majhno količino alergena. Ob pojavu rdečega, srbečega izpuščaja je rezultat pozitiven;
- Krvni testi se uporabljajo, kadar kožni test ni mogoč.
Zdravljenje
Zdravljenje senenega nahoda vključuje izogibanje alergenom, zdravila in v nekaterih primerih imunoterapijo.
Izogibanje alergenom
Najboljši način preprečevanja simptomov je zmanjšanje izpostavljenosti sprožilcem:
- Zapiranje oken v času cvetenja. Na spodnji sliki so prikazani časi cvetenja nekaterih dreves, trav in ambrozije. Zaradi odstopanj v vremenu se lahko točni meseci cvetenja razlikujejo. S pomočjo koledarja in poznavanjem svojih alergij se lahko ustrezno pripravimo nanje.
- Uporaba zračnih filtrov in klimatskih naprav v bivalnih prostorih (odstranjujejo delce s pomočjo HEPA filtrov).
- Redno pranje posteljnine pri visokih temperaturah. Pršice uničimo s pranjem pri 60 °C. Pranje posteljnine pri temperaturah, nižjih od 55 °C ne odstrani pršic, temveč le alergene.
- Tuširanje in menjava oblačil po prihodu iz zunanjega okolja.
Zdravila
Antihistaminiki
Antihistaminiki so na voljo v lekarni brez recepta. Na voljo so tablete, sirup za otroke, kapljice za oko in geli. Antihistaminiki zmanjšajo prisotnost molekule histamin, ki povzroča vse simptome alergijskega rinitisa, in delujejo po celotnem telesu. Uporabimo jih ob prisotnosti vseh simptomov oziroma ko so ti hujši. Poznamo več zdravilnih učinkovin, npr. loratadin, cetirizin, desloratadin itd.
Nasvet: farmacevta povprašajmo o prečiščeni obliki desloratadin, saj ima ta manj neželenih učinkov (brez uspavalnega učinka).
Opozorilo: nekatere kombinacije tablet vsebujejo dodatne učinkovine, ki niso primerne za ljudi s kroničnimi boleznimi, kot so povišan krvni tlak in določene srčne bolezni.
Nosni kortikosteroidi
Nosni kortikosteroidi v obliki pršil so najbolj učinkovit ukrep za dolgotrajno obvladovanje simptomov. Njihova slabost je, da zaradi zapletenega delovanja imunskega sistema potrebujemo do 14 dni, preden začnejo zares učinkovati. Poznamo dve glavni zdravilni učinkovini, in sicer mometazonfuarat ter flutikazon.
Nasvet: svetuje se uporaba že pred pričakovanimi simptomi (glede na prejšnje osebne izkušnje ali pa odvisno od letnega časa) ter dlje, tudi do šest mesecev (ob posvetu z zdravnikom).
Opozorilo: ker zdravilo rabimo samo lokalno v nosu, se izognemo neželenim učinkom, ki bi jih zdravilo lahko pustilo drugje v telesu. Tako so nosni kortikosteroidi zelo varna zdravila.
Dekongestivi
Svetujemo uporabo pri zamašenem nosu. Na voljo so brez recepta in so namenjeni kratkotrajni uporabi do enega tedna.
Specifična imunoterapija – dolgoročna rešitev
Imunoterapija deluje tako, da naš imunski sistem postopoma navajamo na alergene, ki nam povzročajo težave. S ponavljajočim se izpostavljanjem naraščajočim odmerkom alergena se telo sčasoma odziva manj burno.
Imunoterapija se najpogosteje izvaja v obliki podkožnih injekcij ali kot kapljice/tablete za pod jezik. Traja več let (običajno tri do pet let), vendar lahko prinese dolgotrajno olajšanje simptomov, zmanjša potrebo po zdravilih in prepreči razvoj astme pri alergikih. Najpogosteje se uporablja za alergije na cvetni prah, pršice in pike žuželk.
Naravni pristopi in dopolnilna terapija
Poslužujemo se lahko tudi naravnih metod za obvladovanje simptomov:
- spiranje nosu s fiziološko raztopino lajša zamašenost in odstranjuje alergene iz nosu;
- uporaba kapljic za oči ali pršila za nos z ectoinom, ki na očesnem zrklu ali v nosu tvori film, ki preprečuje alergenu, da bi vstopil v telo in tako zmanjšuje breme ter posledično zmanjša imunski odziv in alergijske simptome v očesu;
- izogibanje živilom, ki sproščajo histamin: (alkoholu, fermentiranim živilom, predelanemu mesu, določenim sirom, paradižniku, špinači).
Življenje s senenim nahodom je lahko težavno, vendar z ustreznim znanjem in strategijami lahko močno zmanjšamo vpliv alergij na vsakdanje življenje. Ključ do uspešnega obvladovanja leži v kombinaciji preventivnih ukrepov, ki zmanjšujejo izpostavljenost alergenom, in uporabe ustreznih zdravil za lajšanje simptomov. Vedno smo na voljo za dodatne nasvete za boljšo kakovost življenja.
Koledar cvetenja
| Alergen / Mesec | JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Leska | · | · | · | · | ||||||||
| Jelša | · | · | · | · | ||||||||
| Topol | · | · | · | |||||||||
| Jesen | · | · | · | · | ||||||||
| Breza | · | · | · | · | ||||||||
| Hrast | · | · | · | |||||||||
| Trave | · | · | · | · | · | · | ||||||
| Pelin | · | · | · | |||||||||
| Ambrozija | · | · | · |
Vir: A. Schmelz. Alergije pri otrocih. IN OBS; Založba za medicinski program, 1999. str. 36.
