Prehlad: razumevanje in lajšanje pogostih težav

Prehlad je blaga virusna okužba, ki prizadene zgornja dihala, predvsem nos in žrelo. Čeprav je običajno nenevaren in izzveni sam od sebe, lahko povzroči neprijetnosti in vpliva na vsakdanje življenje.

Odrasli prebolijo dva do štiri prehlade letno, otroci, zlasti vrtčevski in šolarji, pa lahko zbolijo tudi osemkrat ali več. Najpogosteje se pojavi v jesenskih in zimskih mesecih, lahko pa tudi skozi vse leto.

Vzroki in prenos

Prehlad povzročajo različni virusi, najpogosteje rinovirusi (30–50 odstotkov primerov), pa tudi koronavirusi, adenovirusi in respiratorni sincicijski virus (RSV).

Virus se prenaša s:

• kapljicami v zraku, ko okužena oseba kašlja, kiha ali govori,
  
  
• neposrednim stikom, npr. z rokovanjem ali dotikom okuženih površin,
  
  
• dotikanjem obraza (nosu, ust, oči) po stiku z virusom.
  
  

Potek prehlada

Ko se pojavijo prvi simptomi, smo okuženi že eden do tri dni. Med prvimi simptomi, ki nas opomnijo, da se v telesu nekaj dogaja, je največkrat vneto ali boleče žrelo. Ker se virus hitro razmnožuje, se simptomi lahko že v enem dnevu poslabšajo. Tako imamo zamašen nos, kihanje in povišano telesno temperaturo, ki se lahko prvih nekaj dni poviša tudi do 38,5 °C, vendar praviloma po treh dneh pade. Po nekaj dneh se simptomi prevesijo v suh kašelj, ki lahko traja tudi do več tednov. V nekaterih primerih je lahko kašelj tudi produktiven, iz dihal se izloča gnoj oziroma ostanki mrtvih celic imunskega sistema in ostanki virusov. Prehlad običajno traja okrog 7 dni.

Kdaj obiskati zdravnika?

Večina prehladov ne zahteva zdravniške pomoči, vendar je obisk priporočljiv, če:

• simptomi trajajo dlje kot deset dni ali se po izboljšanju ponovno poslabšajo,
  
  
• vročina nad 38,5 °C traja več kot tri dni,
  
  
• se pojavi oteženo dihanje ali bolečina v prsih,
  
  
• se pojavijo močno vneto grlo, bolečina v ušesu ali sinusih,
  
  
• je otrok zelo zaspan, razdražljiv ali noče piti tekočine.
  
  

Zdravljenje in lajšanje simptomov

Počitek in tekočina

• Zadostno pitje: potrudimo se za zadosten vnos tekočin. Lahko je to voda, topel čaj ali juhe. Voda je pomemben element biokemičnih procesov v telesu, poleg tega pa pomaga izločati odpadne produkte iz telesa preko ledvic.
  
  
• Počitek: v času prehlada skušamo počivati, da lahko telo energijo usmeri v imunski sistem in tako omogoči hitrejše okrevanje.
  
  

Zdravila brez recepta

Ker gre za virusno okužbo, antibiotiki niso učinkoviti, razen če pride do bakterijskega zapleta (npr. vnetje ušesa ali sinusov). Pomagamo si lahko z zdravili brez recepta, ki blažijo simptome:

• paracetamol ali ibuprofen znižujeta temperaturo in blažita bolečine. Ker je povišana telesna temperatura obrambni mehanizem, telesu pustimo, da opravi svoje. Vročino zbijamo le, ko preseže 38,5 °C ali po potrebi zvečer za boljši spanec, s čimer bomo telesu zagotovili boljši počitek;
• dekongestivi za nos (npr. ksilometazolin) pomagajo zamašenemu nosu. Njihov mehanizem krči žilice v nosni votlini ter posledično zmanjša oteklo sluznico in izločanje sluzi. Pršila se lahko uporablja največ pet do sedem dni, ker sušijo sluznico. V lekarni povprašamo za pršila z dodatkom hialuronske kisline ali dekspantenola, ki omilita neželene stranske učinke. Pri dolgotrajni rabi lahko poškodujejo nosni pretin, za zdravljenje katerih je v določenih primerih je potrebna celo operacija;
• fiziološka ali hipertonična raztopina čistita in vlažita nos ter pomagata odstraniti odvečno sluz. Take raztopine ali raztopine morske vode lahko uporabljamo dlje časa, tudi pri otrocih in mlajših od dveh let.
• pastile ali pršila za grlo: poznamo več vrst pastil:
  • pastile z zgolj antiseptičnim učinkom, ki delujejo kot razkužilo. Te pastile svetujemo pri vnetem žrelu brez bolečine;
  • pastile, ki poleg antiseptičnega delujejo tudi protivnetno in protibolečinsko. Te pastile svetujemo pri bolečem žrelu ali bolečinah pri požiranju.
  • Pastile zmanjšajo virusno breme v žrelu in so tako odlične pri premagovanju simptomov. Številne pastile najdemo tudi v obliki pršil. Zaradi lažje aplikacije na prizadeto mesto je uporaba pršil priporočljiva pri težavah z bolečimi mandlji ali bolečinami na prehodu med ustno votlino in v grlu;
• sirupi za kašelj: glede na vrsto kašlja nam farmacevt svetuje sirup, šumeče tablete ali tablete za lajšanje simptomov.

Domača pomoč

Mnogo ljudi si pomaga tudi s tradicionalnimi načini, kot so:

• topla limonada z medom (pozor: med ni primeren za otroke, mlajše do enega leta),
• vdihavanje pare z eteričnimi olji (npr. evkaliptus, mentol). Pri doziranju bodimo pazljivi, saj lahko previsoke koncentracije dražijo dihala in povzročijo napade kašlja,
• ingverjev čaj, ki deluje protivnetno in vsebuje ogromno antioksidantov.

Preprečevanje širjenja

Cepiva proti prehladu ni, a tveganje za okužbo lahko zmanjšamo z nekaj preprostimi ukrepi:

• redno umivanje rok,
• uporaba razkužil v odsotnosti mila,
• pokrivanje ust in nosu pri kašljanju/kihanju,
• čiščenje pogosto uporabljenih predmetov (npr. telefonov, kljuk).
  
  

Krepitev odpornosti

Močan imunski sistem pomaga telesu premagati okužbe. Poskrbimo za:

• uravnoteženo prehrano z dovolj sadja in zelenjave,
• dovolj spanja,
• redno gibanje,
• obvladovanje stresa,
• dodajanje vitaminov in mineralov ter druge pripravke za krepitev imunskega sistema,
• opustitev kajenja (oslabeli dihalni sistem je bolj dovzeten za okužbe).
  
  

Zaključek

Prehlad je pogosta, a običajno blaga virusna okužba. Čeprav zdravljenja z zdravili ne poznamo, si lahko učinkovito lajšamo simptome s počitkom, tekočino, zdravili brez recepta in domačimi ukrepi. Pomembna je tudi osebna higiena, da preprečimo širjenje okužbe na druge.

Ko nismo prepričani, katero zdravilo je primerno za nas ali našega otroka, se posvetujmo s farmacevtom, ki nam bodo z veseljem svetovali in pomagali do hitrejšega okrevanja.