Zgodovina govori

Prva lekarna v Postojni je bila ustanovljena leta 1818. S svojimi zdravili je oskrbovala celotno tedanjo Notranjsko, kar priča o njenem velikem pomenu za širšo regijo.

Lastnik lekarne je bil Pajer, na pročelju lekarne pa je bila tabla z napisom »Zum Schwarzen Bären« (Pri črnem medvedu).
Podatkov o njegovih naslednikih ni, vse do lekarnarja Friderika Bakarčiča, ki ga viri omenjajo med letoma 1870 in koncem prve svetovne vojne.

Leta 1938 je postal solastnik lekarne v Postojni Ivo Ambrožič, mag. farm., brat dr. Franca Ambrožiča.

Po drugi svetovni vojni je za zdravstveno varstvo prebivalcev skrbela postojnska podružnica Zavoda za socialno zavarovanje Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora v Ajdovščini.

Po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji leta 1947 je lekarniška dejavnost prešla v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora Postojna (OLO Postojna).

Lekarna je bila podržavljena, za njeno vodenje pa je bil pooblaščen Ivo Ambrožič, mag. farm.

Lekarna v Sežani je bila v zemljiško knjigo prvič vpisana leta 1918.

Ustanovil jo je Gregor Brelich-Antonazzo, mag. farm., s čimer se je začelo obdobje organizirane lekarniške dejavnosti v Sežani. Lekarna je bila v njegovi lasti do leta 1948. Zadnji dve leti njenega delovanja jo je vodil njegov sin Dario.

Po nacionalizaciji stavbe sta oče in sin odšla v Italijo, kamor sta s seboj odpeljala tudi lekarniško pohištvo in inventar.

Leta 1948 je bila ustanovljena Okrajna lekarna Sežana, ki je nadzorovala tudi lekarniški postaji Komen in Kozina, leta 1963 pa je bila na novoustanovljena še lekarniška postaja v Divači.

Kraj Sv. Peter na Krasu (današnja Pivka) je svojo prvo lekarno dobil leta 1927.Njen lastnik je bil Kamil De Mistura, mag. farm., ki je vodil lekarno do 1947, ko je bila le ta podržavljena. Za prevzem in upravljanje je bil pooblaščen Ivo Ambrožoč, mag. farm.

Začetek lekarniške dejavnosti v Ilirski Bistrici je po podatkih iz državnega arhiva Republike Hrvaške v Reki evidentiran v letu 1932. Dne 3. novembra 1932 je vrata odprla lekarna Al Redentore. Iz arhivskih zapisov je razvidno, da se je lekarniška dejavnost v mestu odvijala že pred tem – preko priročnih zalog zdravil pri zdravnikih. Lastnik lekarne je bil Ettore Brazzoduro, mag. farm., ki je življenje zaključil v Ilirski Bistrici, kjer je tudi pokopan. Lekarno je vodil do leta 1950.

Po koncu druge svetovne vojne je Brazzoduro lekarno obdržal, vendar je bila podrejena novim državnim predpisom. Marca 1950 je bil izdan zapisnik o prevzemu lekarne, s katerim je prešla v državno last. Dne 8. marca 1950 je vodenje lekarne prevzela Darinka Vodopivec, mag. farm., ki je postala prva upravnica v povojnem obdobju in je vodila lekarno dve leti.

Z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ilirska Bistrica je bilo dne 4. maja 1950 ustanovljeno državno gospodarsko podjetje Okrajna lekarna Ilirska Bistrica. Ta se leta 1955 spremeni v Lekarno Ilirska Bistrica. Sredi petdesetih let je lekarno vodila Koviljka Klemenc, mag. farm., ki je skrbela za strokovni razvoj in širitev dejavnosti. Leta 1960 jo je nasledil Stjepan Balajić, mag. farm.

Do konca druge svetovne vojne je v Knežaku delovala lekarna v lasti Ivana Cibica. Podrobnosti o njenem delovanju žal niso znane.

Do konca druge svetovne vojne je v Knežaku delovala lekarna v lasti Rude Justić. Podrobnosti o njenem delovanju žal niso znane.

Leto 1965 predstavlja prelomnico v zgodovini lekarništva na tem območju. V skladu z novo zakonodajo, ki je določala, da lahko ima samostojno lekarno le območje z več kot 50.000 prebivalci, je Svet za zdravstvo okraja Koper sprejel odločitev o združitvi obstoječih lekarn.

Za območje občin Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana je bila ustanovljena ena skupna lekarna, ki je povezala:

• Lekarno Ilirska Bistrica,
• Lekarno Postojna z lekarniško postajo Pivka, ter
• Lekarno Sežana z lekarniškima postajama Divača in Komen.
• Pripojitev je bila uradno izvedena 1. oktobra 1968.

V sedemdesetih letih se je zavod preimenoval v Zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica. V osemdesetih letih so Kraške lekarne delovale v okviru sistema TOZD in bile povezane z zdravstvenim centrom Koper. Po osamosvojitvi Slovenije so se Kraške lekarne postopoma preoblikovale v javni zavod, ki je bil 19. marca 1998 vpisan v sodni register kot Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica. V devetdesetih letih so bile prenovljene vse lekarne.

Leta 2010 je bila odprta lekarniška podružnica v Podgradu.

Leta 2011 je bila odprta lekarniška podružnica v Dutovljah.

Leta 2016 je bila odprta Lekarna Log Postojna.

Leta 2019 je bila odprta Lekarna Ruj Sežana.

Leta 2020 je bila odprta Lekarna Trnovo Ilirska Bistrica.

Leta 2024 sta se lekarna Ilirska Bistrica in uprava zavoda preselili v nove prostore.