Driska ali diareja je stanje, za katero je značilno pogosto, običajno najmanj trikrat dnevno odvajanje tekočega ali mehkega blata. Lahko jo spremljajo napenjanje, slabost, bruhanje, abdominalni krči in bolečine, včasih tudi povišana telesna temperatura.
Najpogostejši sta akutna in kronična diareja. Prva se pojavi nenadno in traja manj, običajno do 14 dni. Kadar se driska ponavlja ali traja več kot štiri tedne, govorimo o kronični driski in je pogosto znak resnejše bolezni, kot so Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis ali sindrom razdražljivega črevesja.
Vzroki za diarejo
- okužbe z virusi (rotavirusi, citamegalovirusi) in bakterijami (Campylobacter, Salmonella, Shigella, Escherichia coli),
- preobčutljivost organizma na določena živila oz. sestavine (laktozna intoleranca, celiakija),
- zastrupitev s težkimi kovinami ali alkoholom,
- določena zdravila (antibiotiki, magnezijevi antacidi, nesteroidni antirevmatiki, protitumorna zdravila, antidepresivi, diuretiki, odvajala),
- stresna stanja,
- prekomerna uporaba umetnih sladil (manitol, sorbitol),
- določene bolezni (Cronova bolezen, ulcerozni kolitis, ipd.).
Do bakterijske okužbe prebavil pogosto pride tudi na potovanjih v tujino, če zaužijemo okuženo hrano ali vodo. Takšne driske so običajno hujše, pogosto jih spremljajo izrazite bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura in v nekaterih primerih tudi kri na blatu.
Kdaj do zdravnika?
- če driska traja več kot tri dni,
- ob visoki telesni temperaturi,
- če se pojavi kri na blatu,
- ob močnih bolečinah v trebuhu,
- ob znakih dehidracije:
- suha usta,
- vrtoglavica,
- temen urin ali zmanjšano izločanje urina,
- če je prisotno hudo bruhanje ali nezmožnost uživanja tekočine,
- pri dojenčkih, majhnih otrocih, starejših in bolnikih s kroničnimi boleznimi.
Kaj lahko naredimo sami?
Pri blažjih oblikah driske, ki so kratkotrajne in brez resnih simptomov, si lahko pomagamo z enostavnimi ukrepi za samozdravljenje. Najpomembnejše je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov, saj driska hitro povzroči dehidracijo. Priporočljivo je pitje rehidracijskih raztopin, ki jih lahko kupimo v lekarni ali pripravimo doma (mešanica vode, soli in medu). Peroralne rehidracijske soli vsebujejo glukozo, natrijev klorid, kalijev klorid, natrijev citrat ali natrijev bikarbonat in so precej neprijetnega okusa, zato pazimo, da ne izzovemo bruhanja. Zaužiti jih je potrebno postopoma, po žličkah ali požirkih.
Prehrana naj bo lahko prebavljiva in nežna do prebavil. V tem času so priporočljiva živila z manj vlakninami, kot so prepečenec, kuhan riž, krompir, banane in jabolčni kompot. Izogibati se je treba mastni in ocvrti hrani, sladkarijam, gaziranim pijačam, surovi zelenjavi in mlečnim izdelkom, saj lahko stanje poslabšajo.
Pri samozdravljenju driske so lahko v pomoč tudi probiotiki. Gre za izbrane, žive, mlečnokislinske bakterije, ki sodelujejo pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja ter delovanju mikroorganizmov v črevesju. Na voljo so v obliki kapsul, tablet, praškov ali fermentiranih mlečnih izdelkov z dodanimi koristnimi bakterijami.
Pri lajšanju driske si lahko pomagamo tudi s pripravki iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo čreslovine in na sluznici prebavil ustvarijo zaščitni sloj, ki blaži vnetje, zmanjšuje draženje in upočasni črevesno peristaltiko. Med najbolj uporabljenimi rastlinami so posušeni plodovi borovnic (Myrtilli fructus) ter posušeni listi čajevca (Thea folium).
Diarejo lahko omilimo tudi s pomočjo črevesnih adsorbentov, kot so diosmektit, silicijev gel in medicinsko oglje. Ti pripravki po zaužitju potujejo skozi prebavni trakt in nase vežejo škodljive snovi, kot so toksini in bakterijski izločki (ter celo zdravila). V telesu se ne absorbirajo, temveč se skupaj z vezanimi snovmi izločijo iz organizma.
Poleg vseh ukrepov je priporočljiv tudi počitek, saj telo med drisko izgublja energijo in potrebuje čas za okrevanje.
