Gripa in prehlad

Kako ju ločimo?

Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosa, žrela in grla), ki ga povzročajo različni virusi. Ker obstaja okoli 200 vrst njih, po prebolelem prehladu postanemo odporni zgolj na tisti virus, ki ga je dejansko povzročil. Simptomi prehlada običajno nastopijo v dveh do treh dneh po stiku z virusom. Najpogostejši znaki prehlada so zamašen nos ali voden izcedek, kihanje, glavobol ter mrzlica. Prehlad pogosto spremljajo še boleče žrelo , blage bolečine v telesu in splošno slabo počutje. Kašelj se običajno pojavi zadnji in le v tretjini primerov. V kolikor ne pride do zapletov, simptomi prehlada izzvenijo v sedmih do desetih dneh.

Gripa ali influenca je akutna okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi gripe tipa A, B ali C. Ti nenehno spreminjajo svoje lastnosti, v nasprotju s prehladom pa se lahko pred gripo precej zanesljivo zavarujemo. Vsako leto se lahko cepimo s cepivi, ki so prilagojena tisti vrsti virusa, ki se bo v prihajajoči sezoni gripe najverjetneje širil.

Čeprav je nekaj simptomov podobnih prehladu, jo lahko preprosto prepoznamo po hujši obliki bolezni in nenadni visoki telesni temperaturi. Običajno se po treh do štirih dneh omenjeni simptomi  izboljšajo, toda izčrpanost in slabo počutje se lahko vlečeta tudi do tri tedne.

Razlike med gripo in prehladom

Kdaj smo najbolj izpostavljeni prehladu in gripi?

Virusi, ki povzročajo prehlad in gripo (npr. rinovirusi in virus influence), bolje preživijo ter se hitreje širijo v hladnem in suhem zraku. Suh zrak izsuši sluznico dihal, kar oslabi njeno naravno obrambo. Hladnejše vreme pripomore tudi k temu, da se ljudje več časa zadržujejo v zaprtih prostorih, kjer se virusi lažje prenašajo z osebe na osebo. Največ prehladnih obolenj in gripe je zato prav v hladnih zimskih mesecih.  

Kako ukrepati?

Zdravljenje sezonske gripe in prehlada brez zapletov poteka simptomatsko. Zaradi splošnega slabšega počutja, zmerno povišane telesne temperature (do 38 °C), nahoda in kašlja ni potrebno obiskati  zdravnika. Težave skušamo lajšati z zdravili, ki jih v lekarni dobimo brez recepta.

Lajšanje simptomov gripe in prehlada

Vneto grlo

Ker večina vnetij grla mine v nekaj dneh, zdravljenje temelji na lajšanju simptomov:

• Poskrbimo za počitek in zauživamo dovolj tekočine. Priporočljivi so topli napitki, kot so čaj z medom, mlačna voda ali zeliščni pripravki (žajbelj, kamilica).
• Vlaženje zraka v prostoru pomaga ublažiti draženje sluznice, predvsem v kurilni sezoni, ko je zrak pogosto suh.
• Pri bolečini si pomagamo s pastilami za grlo ali pršili, ki vsebujejo antiseptike ali blage lokalne anestetike (npr. Tantum Verde, Angal, Septolete).
• Učinkovito je tudi, če večkrat dnevno grgramo slano vodo (pol žličke soli v kozarcu mlačne vode).
• Če je bolečina močna ali je prisotna vročina, lahko vzamemo paracetamol ali ibuprofen, slednji delujejo tudi protivnetno.

Glavobol, povišana telesna temperatura in bolečine v mišicah

Za lajšanje glavobola in bolečin uporabljamo predvsem protibolečinska zdravila (analgetike):

• Paracetamol znižuje temperaturo in lajša blage do zmerne bolečine. Primeren je za večino ljudi,  tudi pri povišani telesni temperaturi.
• Ibuprofen poleg protibolečinskega učinka deluje tudi protivnetno in znižuje vročino. Primeren je za bolečine v mišicah, sklepih in pri vnetjih, vendar ga ni priporočljivo jemati na prazen želodec.
• Aspirin (acetilsalicilna kislina) prav tako znižuje vročino in lajša bolečine, vendar ga odsvetujejo mlajšim od 16. leta starosti in ljudem z želodčnimi težavami.

Kašelj

Pri suhem, dražečem kašlju, ki je običajno nadležen in otežuje spanje, je cilj zdravljenja usmerjeno v pomiritev. Uporabimo lahko:

• sirupe za pomirjanje kašlja,
• pastile za grlo, ki ublažijo draženje,
• tople napitke, kot je čaj z medom in limono,
• poskrbimo za vlaženje zraka v prostoru in
• izvajamo inhalacije z eteričnimi olji, kot sta evkaliptusa in kamilice.

Pri mokrem, produktivnem kašlju, kjer se izločajo sluzi, pa kašlja ne zaviramo, temveč spodbujamo izkašljevanje. Pomagamo si s:

• sirupi za izkašljevanje,
• inhalacijami s fiziološko raztopino,
• obilico tekočine, saj ta redči sluz in olajša njeno izkašljevanje, ter
• toplimi čaji, kot so žajbljev, timijanov ali iz islandskega lišaja.

Zamašen nos in izcedek iz nosu

Pri lajšanju teh težav si lahko pomagamo na več načinov:

• Izpiranje nosu s fiziološko raztopino (morska voda ali fiziološke kapljice) pomaga očistiti nosne poti, navlaži sluznico in lajša dihanje.
• Kapljice ali pršila za nos z dekongestivnim učinkom (npr. Operil, Olynth) zmanjšajo oteklost sluznice in omogočijo lažje dihanje. Pomembno je, da jih uporabljamo največ pet do sedem dni zapored, da preprečimo zasvojenost nosne sluznice.
• Topli napitki in inhalacije s paro prav tako lajšajo dihanje in utekočinijo sluz.
• Zaužijemo dovolj tekočine, saj to pomaga redčiti sluz in olajša njen izcedek.
• Vlaženje zraka v prostoru preprečuje izsuševanje sluznice, kar še dodatno olajša dihanje.

Kdaj moramo k zdravniku?

Obisk zdravnika je potreben za osebe starejše od 65. leta, mlajše otroke, nosečnice in doječe matere. Obisk je potreben tudi pri:

• prehladnih simptomih, ki  trajajo dlje kot sedem dni,
• povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni,
• težkem dihanju in požiranju,  
• hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot tri dni,;
• kašlju, ki vztraja več kot sedem dni, kot tudi če je izloček zelenkast ali se v njem pojavlja kri,
• glavobolu in bolečinah v predelu sinusov ter pri bolečinah v ušesih.

Kako se lahko izognemo gripi in prehladu?

• Roke si pogosto umivamo z milom, saj na ta način preprečimo neposreden vnos virusov v nosno sluznico ali očesno veznico.
• Z rokami se ne dotikamo nosu ali oči.
• Dihamo skozi nos, saj je nosna sluznica filter za nečistoče, tudi viruse.
• Izogibamo se javnih zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi.
• Uporabljamo papirnate robčke, ki jih takoj po uporabi zavržemo.
• Vsaj za en meter se oddaljimo od osebe, ki kašlja ali kiha.
• Redno zračimo prostore.
• Okrepimo imunski sistem.